Objavljamo začetek strokovnega članka s spodnjim naslovom. Članek je objavljen v strokovni reviji Urbani izziv, posebna izdaja 2015
avtorica: Barbara ŽELEZNIK BIZJAK, univ. dipl. inž.arh., Tridesign
Kakovost bivanja v pritličnih stanovanjih večstanovanjskih stavb
Namen sledečega prispevka je spregovoriti o kakovosti bivanja v pritličnih stanovanjih večstanovanjskih objektov in prikazati njihove pomanjkljivosti glede na zunanje dejavnike. Na kakovost bivanja namreč ne vpliva le dobro organiziran tloris in izvedba, ampak mnogo dejavnikov, ki se nahajajo zunaj samega stanovanja. To so umeščenost in mikrolokacija v objektu, vodoravni in navpični odmiki, osončenost, bližina sosednjih objektov, vizualnih ovir in zelenja, hrup, javne in pol javne površine v okolici. Varnost in občutek zasebnosti nista primerna v pritličnih stanovanjih, ki so na preveč izpostavljenih lokacijah, z okni do tal, tista z balkoni, in so preblizu poti in javnih površin v naselju. Prispevek tudi ugotavlja, da v Sloveniji nimamo zadovoljivih predpisov, ki bi urejali nujnost kakovostne naravne svetlobe v stanovanjih in osončenosti, niti predpisov, ki bi zaradi potreb po količini in kakovosti naravne svetlobe, ki naj pride v stanovanje, po regulaciji varnosti in občutka zasebnosti vplivali na prostorske izvedbene pogoje; umeščenost večstanovanjskega objekta v ožjem prostoru, regulirali medsebojne relacije med objekti, oblikovanje objekta ter njegovih in sosednjih fasad. Na kakovost bivanja v pritličnih stanovanjih lahko vpliva tudi prevelika zaraščenost z drevjem in zelenjem. Mnoge starejše soseske so zaraščene, zelenje predstavlja veliko oviro svetlobi. Prispevek ugootavlja, da bi morali imeti vsi stanovalci v enem večstanovanjskem objektu zagotovljene enako kakovostne pogoje za bivanje glede občutka zasebnosti, varnosti, osvetljenosti stanovanjskih prostorov ter ustrezno zaščito pred hrupom in smradom.
Uvod
Nemalokrat nas oglasna sporočila prepričujejo o kakovosti bivanja v novih, z naravo povezanih soseskah, obsijanih s soncem, po katerih se sprehajajo zadovoljni stanovalci in igrajo otroci. Kupec lahko dobi občutek, da predstavlja še posebej pritlično stanovanje in morda stanovanje v najvišjem nadstropju s teraso kakovostnejšo obliko bivanja v primerjavi z ostalimi stanovanji. Kako blizu so take načrtovalske predstave in marketinški pristopi resnici o kakovosti bivanja predvsem v pritličnih stanovanjih večstanovanjskih stavb? Stanovanja so namreč kupcu še vedno težko dostopna, oziroma draga, kljub temu, da je v zadnjem času na trgu veliko rabljenih in tudi novih, še neprodanih stanovanj. Nakup stanovanja je dejanje, ki zahteva temeljit razmislek, saj njegove posledice, ne samo finančne, čutimo še vrsto let, tudi desetletja. Sočasno naj bi tudi stanovanje javnega stanovanjskega sklada za bodočega uporabnika pomenilo izboljšavo v smeri kakovosti bivanja. Namen tega prispevka ni toliko razglabljanje o kakovosti tlorisov stanovanj in ustreznosti števila sob glede na število odraslih stanovalcev, kot je v preverjanju in pregledu, kako kakovostna so v resnici stanovanja v pritličju večstanovanjskih stavb; z vidika zasebnosti, osvetljenosti, miru in kako je oblikovan večstanovanjski objekt glede na raznolikost stanovanj v njem. Takoj se lahko vprašamo, kaj je dejansko kakovostnejše: visoko pritličje, ki je dvignjeno nad nivo pol javnih ali javnih površin ter s tem do neke mere odmaknjeno od hrupa in vidnosti z ulice, ali pritlično stanovanje, ki je skoraj na nivoju terena, a je v več vidikih izpostavljeno? Sprašujemo se tudi, kako ustrezna je skrb za stanovanjske soseske, načrtovanje zasaditev, urejanje in vzdrževanje zelenih površin, ko velikokrat vidimo, da v z zelenjem preveč zaraslih soseskah primanjkuje svetlobe in sonca tudi nekaj nadstropij nad tlemi … -se nadaljuje-
Ta strokovni članek bo v celoti objavljen na naši spletni strani v začetku januarja 2016.