Pohištvo, ki ga ne potrebujemo več, morda prodamo, podarimo ali pa zavržemo kot kosovni material. Center ponovne uporabe v Ljubljani zbira pohištvo in predmete vseh vrst, ki jih ne potrebujemo in jih lahko podarimo v ta center. Tam ga lahko vsak kupi za majhen znesek. Sliši se krasno. Pa vendar se nekje pojavlja pomislek, ki se mi kot poznavalki notranja opreme in nekdanje in sodobne kulture bivanja porodi ob zavrženi opremi. Govorim o pohištvu in drobnih dodatkih k opremi. Smo res v teh časih tako bogati, da moramo vsakiih nekaj let kupiti popolnoma novo pohištvo, s katerim se pohvalimo pred prijatelji in sorodniki, pa morda tudi pred sosedi? Je to res tako pomembno? Nimamo res nobenega odnosa do pohištva, ki je bilo izdelano iz masivnih materialov, kakovostno furnirano, izdelano v Sloveniji, morda celo po naročilu ali pa je bilo preprosto dolgo v naši družini?
Kot arhitektka mislim, da bi morali bolj spoštovati svojo lastno tradicijo in biti ponosni na to, kar smo. Ne določa nas novo pohištvo v milijonskih serijah iz pohištvenih salonov, morda pa nas lahko določa stol, omara, komoda, ki jo imamo pri hiši že mnogo desetletij. Skratka kos, ki so ga starši ali stari starši kupili težko ali z lahkoto, vendar pa je bilo to pohiištvo, ki je oblikovalo in tvorilo dom naše družine mnogo let. To je pohištvo, to so predmeti, ki so ustvarjali dom naše preteklosti, to je naša tradicija, ki jo gradimo sami. To so naše starine in to smo mi. Narod, ki zanika svojo tradicijo, težko gradi prihodnost brez zavedanja o lastni identiteti.
Pa vendar želimo dom posodobiti, a kako? Z lahkoto uporabimo nekatere stare kose pohištva in opreme in s primerno preureditvijo prostorov poskrbimo za prilagoditev sodobnemu načinu življenja, svojemu okusu in potrebam. Uporabimo sveže materiale, zamenjajmo tlake, okna, uporabimo barve in nove tkanine. Ne zavrzimo pa svoje zgodovine in svoje tradicije.
Pa še ta pomislek kot pripis: V teh časih bi tisti, ki težko živijo, z veseljem sprejeli nekaj deset evrov za kos, ki ga prinesejo v tak center ponovne uporabe, tako da bi bila opcija poceni odkupa za vse mnogo bolj humana.