Po komaj štirih letih so se ponovno pojavile “stoletne” vode. Pred več sto leti je bila poplavnost Ljubljanskega barja nekaj običajnega in vasi na Barju so zrasle na območjih, ki so po izkušnjah najbolje kljubovala poplavam. Z Grubarjevim kanalom so že v 18. stoletju reševali poplavnost, kasneje so bile z ureditvijo struge Ljubljanice, zapornicami in Malim grabnom postavljene dobre osnove za varovanje Ljubljane same pred poplavami.
Urbanistični razvoj cele ljubljanske kotline pa je prinesel mrežo prepredenih cest z nasipi, poseljenim območij na dvignjenem terenu in morda slabo zasnovanim odvodnjavanjem. Urbanizacija vedno večjih območij je vodi vedno več jemala in jo ozko ukalupljala. Vse to je prekinilo naravne razlivne poti vode. Voda je namreč iznajdljiva; če poti nima odprte, si jo vzame in naredi svojo. Po drugi strani pa tudi tiste vodne poti, kii so vodi še dane, niso redno vzdrževane, odstranjen mulj in nanosi drevja ter smeti. Vzrok je seveda iskati tudi gorvodno: iz neočiščenih polj in gozdov vode prinašajo s seboj vse, kar je na poti. Ker tudi brežine niso ustrezno izsekane, je zaraščanje in posledično zastoj nanosa splošen problem.
Težava je seveda tudi v črnih gradnjah, ki pa so lahko nastale le iz dveh razlogov: ljudje preprosto čakajo po pet in več let na odgovor ali na določenem zemljišču lahko zidajo ali ne, potem sledijo še ostale procedure. To je nedopustno in ljudje se znajdejo po svoje. Sočasno pa ni nadzora nad dejansko pozidavo in mehanizmov pravne države, ki bi hitro in učinkovito preprečili že sam začetek črne gradnje in kršitelje ostro kaznovali. Ljudje se hitro naučijo, kako najhitreje do zadovoljive rešitve.
Enajst zamisli, kako do boljše sistemske rešitve:
– čiščenje in izsek zaraščanja ob vodotokih gor- in dolvodno;
– redno čiščenje nanosov drevja in ostalega iz vodotokov;
– čiščenje strug mulja in nanosov kamenja in peska;
– hitro reševanje vlog za spremembo namembnosti (zazidljivost), največ mesec ali dva;
– občine bi morale imeti v svojih prostorskih načrtih dovolj praznih zazidljivih zemljjišč za pobudnike gradnje. S tem bi odvračali črnograditelje;
– hitro, ostro, ažurno spremljanje stanja na terenu s strani gradbenih inšpekcij in ostro kaznovanje črnograditeljev;
– vsi posegi na poplavnih območjih (lokalni nasipi, kolovozi, poti, itd.) morajo biti narejeni ob soglasju hidrologa, ki pa mora biti lahko dosegljiv in odziven;
– predlagati stanovalcem na poplavnih območjih možnost preselitve z ugodnimi krediti;
– prevrednotiti prostorske načrte z novimi protipoplavnimi ukrepi;
– onemogočiti nedopustno nasprotovanje protipoplavnim ukrepom razbremenilnikov (razlastitev, nadomestila);
– ministrstvo za okolje in prostor se mora zavedati svoje krovne vloge. Nedopustno je izsiljevanje ministrstva za kmetijstvo in okoljskih organizacij, kadar gre za sanacije in nove ukrepe na poplavnih območjih.